O vlagi običajno začnemo razmišljati, ko je te preveč in se začnejo pojavljati prve težave, na primer plesen na stenah ali pohištvu kadar je vlage preveč. Da bi se lahko temeljito lotili reševanja visoke ali nizke vlage pa je pomembno, da poznamo razliko med absolutno in relativno zračno vlago.
Relativna in absolutna zračna vlaga sta dva različna načina merjenja količine vodne pare v zraku. Razlika med njima je pomembna za razumevanje, kako vlaga vpliva na počutje, vreme in prezračevanje v prostorih.
Absolutna zračna vlaga
Absolutna zračna vlaga je mera dejanske količine vodne pare v zraku. Izraža se kot masa vodne pare na enoto prostornine zraka, običajno v gramih na kubični meter (g/m³). Absolutna vlaga se ne spreminja s temperaturo; čeprav se lahko količina vlage v zraku spremeni, ko voda izhlapeva ali kondenzira.
Primer absolutne vlage
Predstavljajte si, da imate 1 kubični meter zraka, ki vsebuje 10 gramov vodne pare. Absolutna zračna vlaga je 10 g/m³, ne glede na to, ali je ta zrak topel ali hladen.
Relativna zračna vlaga
Relativna zračna vlaga je odstotek, ki prikazuje, koliko vodne pare je trenutno v zraku glede na največjo možno količino, ki jo lahko ta zrak zadrži pri določeni temperaturi. Relativna vlaga je odvisna od temperature, saj toplejši zrak lahko zadrži več vlage kot hladnejši.
Primer relativne vlage
Če imate zrak pri 20 °C, ki lahko maksimalno zadrži 14,7 g/m³ vodne pare, in v tem zraku je 7,35 g/m³ vodne pare, potem je relativna vlaga 50 % (ker je to polovica največje možne količine pri tej temperaturi).
Računski primeri
Zrak v toplem prostoru
- Temperatura: 30 °C
- Absolutna vlaga: 10 g/m³
- Relativna vlaga: Recimo, da lahko zrak pri 30 °C zadrži največ 30 g/m³ vodne pare. V tem primeru bi relativna vlaga bila:
Zrak v hladnem prostoru
- Temperatura: 10 °C
- Absolutna vlaga: Enaka, 10 g/m³ (ker smo prinesli isti zrak v hladen prostor)
- Relativna vlaga: Pri 10 °C lahko zrak zadrži največ 9,4 g/m³ vodne pare. Ker imamo 10 g/m³ vodne pare, kar presega maksimalno količino, bi zrak postal nasičen in presežna voda bi začela kondenzirati.
V prvem primeru (30 °C) imamo relativno vlago 33,3 %, kar pomeni, da je zrak precej suh. V drugem primeru (10 °C) pa bi imeli več kot 100 % relativne vlage, kar pomeni, da bi se voda začela izločati kot kondenzat, saj zrak ne more zadržati toliko vlage pri nižji temperaturi.
Povzetek
- Absolutna vlaga je merilo dejanske količine vlage v zraku (g/m³).
- Relativna vlaga je odstotek, ki prikazuje, koliko vlage je v zraku v primerjavi s tem, koliko vlage bi zrak lahko zadržal pri določeni temperaturi.
Sedaj, ko razmumemo osnovne pojme o zračni vlagi imamo na voljo dovolj znanja za načrtovanje prezračevanja, regulacijo notranje klime in preprečevanje težav, kot so kondenzacija in plesen v bivalnih prostorih.